Assemblea della Cittadinanza di GO! 2025, dalle priorità alle valutazioni condivise

Il 10 settembre 2026, nella sede del GECT GO a Gorizia, si è svolto il secondo incontro dell’Assemblea della cittadinanza GO! 2025, il percorso partecipativo che coinvolge persone provenienti da entrambi i lati del confine in una riflessione sugli effetti e sul lascito della Capitale europea della cultura.

Dopo il primo appuntamento del 23 luglio a Nova Gorica, dedicato alla raccolta delle esperienze e all’individuazione delle priorità, il secondo incontro ha segnato il passaggio dalla mappatura delle percezioni alla loro verifica attraverso dati, evidenze e contributi specialistici.

Dal primo incontro all’approfondimento

Il lavoro di settembre è ripartito direttamente dai risultati prodotti dall’Assemblea nel primo appuntamento. Il 23 luglio, 51 partecipanti avevano lavorato su quattro ambiti tematici – Economia e turismo, Società civile e comunità, Cultura e creatività e Cooperazione transfrontaliera – raccogliendo 129 esperienze concrete e formulando complessivamente 38 priorità.

Nella fase successiva, i materiali raccolti sono stati analizzati e organizzati in 11 nuclei di lavoro, mantenendo la tracciabilità delle priorità originarie. L’analisi ha fatto emergere alcuni temi trasversali: l’esperienza sempre più concreta di un territorio condiviso, ma anche la necessità di migliorare accessibilità, mobilità, comunicazione tra lingue diverse, procedure e continuità delle collaborazioni transfrontaliere.

Il secondo appuntamento è stato quindi costruito per mettere queste esperienze in dialogo con elementi conoscitivi ulteriori, con l’obiettivo di arrivare a valutazioni più informate e condivise e preparare il passaggio alle proposte del terzo incontro.

Dati ed esperienze a confronto

La prima parte dell’incontro è stata dedicata a quattro contributi di approfondimento, selezionati sulla base delle questioni emerse nel percorso partecipativo.

Jasmina Nikic (RRA severne Primorske d.o.o. Nova Gorica) e Marco Marinuzzi (consulente per le politiche culturali) hanno approfondito il rapporto tra Programma Ufficiale di GO!2025 , progetti strategici e programma effettivamente realizzato; Maja Radovanović (GECT GO) ha presentato l’esperienza dello Small Project Fund (SPF), strumento finanziato dal programma Interreg Italia-Slovenia, il cui obiettivo è stato la preparazione del territorio transfrontaliero alla Capitale europea della cultura Nova Gorica-Gorizia 2025, con particolare attenzione ai progetti, alle reti e alla cooperazione transfrontaliera; Guido Guerzoni (Formules) ha illustrato le evidenze preliminari relative agli impatti sociali, culturali, economici e comunicazionali di GO! 2025; Giulio Selvazzo (GECT GO) ha infine presentato Borderless Wireless, piattaforma digitale, interfaccia di GO!2025,come esempio di accesso digitale condiviso al territorio transfrontaliero.

I contributi non sono stati concepiti come presentazioni generali sul programma GO! 2025, ma come strumenti per rispondere alle domande emerse direttamente dall’Assemblea: un approccio che mette al centro il confronto tra esperienza vissuta, dati disponibili e conoscenze specialistiche. È infatti questo il principio metodologico che accompagna il percorso: trasformare le esperienze raccolte nel primo incontro in domande di approfondimento e utilizzare le evidenze per costruire valutazioni più solide.

Dalle evidenze alle valutazioni condivise

Nella seconda parte dell’incontro, le persone partecipanti sono tornate protagoniste attraverso una sessione di World Café, revisione e valutazione strutturata, organizzata nei tre tavoli tematici dedicati a Economia e turismo, Società civile e comunità e Cultura e creatività.

Il lavoro incrociato tra i tavoli ha permesso di condividere gli elementi significativi e le criticità individuate nel primo appuntamento, raccogliendo nuovi contributi sia dalle persone provenienti dagli altri gruppi sia dagli esperti presenti. Ciascun tavolo ha quindi rielaborato e integrato quanto emerso e avviato una valutazione guidata secondo criteri comuni.

La dimensione della cooperazione transfrontaliera, affrontata nel primo incontro anche attraverso un tavolo dedicato, ha rappresentato in questa fase una lente trasversale ai tre ambiti tematici. Per ciascuna priorità, il confronto ha permesso di approfondire che cosa debba essere condiviso, coordinato o modificato sui due lati del confine affinché quanto costruito durante GO! 2025 possa continuare a produrre valore nel tempo.

Verso il terzo incontro

Con il secondo appuntamento, l’Assemblea entra così nella fase centrale del percorso: dalle esperienze alle evidenze, e dalle evidenze a valutazioni condivise.

Il prossimo passaggio sarà dedicato alla trasformazione di queste valutazioni in proposte e raccomandazioni concrete per il futuro del territorio transfrontaliero. L’obiettivo non è soltanto comprendere che cosa GO! 2025 abbia prodotto, ma individuare quali esperienze, reti, servizi e modalità di cooperazione possano costituire un lascito duraturo della Capitale europea della cultura.

ISIG accompagna il percorso nell’ambito delle attività di monitoraggio e valutazione di GO! 2025, contribuendo alla progettazione metodologica e alla facilitazione dell’Assemblea della cittadinanza.

Skupščina občanov GO! 2025: od prednostnih nalog do skupnih ocen

10. septembra 2026 je na sedežu EZTS GO v Gorici potekalo drugo srečanje Skupščine občanov GO! 2025, participativnega procesa, ki vključuje prebivalke in prebivalce z obeh strani meje v razmislek o učinkih in zapuščini Evropske prestolnice kulture.

Po prvem srečanju, ki je potekalo 23. julija v Novi Gorici in je bilo namenjeno zbiranju izkušenj ter opredelitvi prednostnih nalog, je drugo srečanje pomenilo prehod od kartiranja zaznav k njihovemu preverjanju s pomočjo podatkov, dokazov in strokovnih prispevkov.

Od prvega srečanja k poglobljeni obravnavi

Septembrsko delo je neposredno izhajalo iz rezultatov, ki jih je Skupščina oblikovala na prvem srečanju. 23. julija je 51 udeleženk in udeležencev delalo na štirih tematskih področjih – Gospodarstvo in turizem, Civilna družba in skupnost, Kultura in ustvarjalnost ter Čezmejno sodelovanje – pri čemer so zbrali 129 konkretnih izkušenj in oblikovali skupno 38 prednostnih nalog.

V naslednji fazi so bili zbrani materiali analizirani in razvrščeni v 11 delovnih sklopov, pri čemer je bila ohranjena sledljivost prvotnih prednostnih nalog. Analiza je izpostavila več skupnih tem: vse bolj konkretno izkušnjo skupnega čezmejnega prostora, pa tudi potrebo po izboljšanju dostopnosti, mobilnosti, večjezičnega komuniciranja, postopkov in kontinuitete čezmejnega sodelovanja.

Drugo srečanje je bilo zato zasnovano tako, da se te izkušnje povežejo z dodatnimi informacijami in spoznanji, s ciljem oblikovanja bolj informiranih in skupnih ocen ter priprave prehoda k predlogom na tretjem srečanju.

Podatki in izkušnje v dialogu

Prvi del srečanja je bil namenjen štirim poglobljenim prispevkom, izbranim na podlagi vprašanj, ki so se pojavila v participativnem procesu.

Jasmina Nikic (RRA severne Primorske d.o.o. Nova Gorica) in Marco Marinuzzi (svetovalec za kulturne politike) sta predstavila razmerje med Uradnim programom GO! 2025, strateškimi projekti in dejansko izvedenim programom; Maja Radovanović (EZTS GO) je predstavila izkušnje Sklada za male projekte (SPF), instrumenta, ki ga financira Program Interreg Italija-Slovenija in katerega cilj je bil pripraviti čezmejno območje na Evropsko prestolnico kulture Nova Gorica-Gorica 2025, s posebnim poudarkom na projektih, mrežah in čezmejnem sodelovanju; Guido Guerzoni (Formules) je predstavil preliminarne ugotovitve o družbenih, kulturnih, gospodarskih in komunikacijskih učinkih GO! 2025; Giulio Selvazzo (EZTS GO) pa je predstavil Borderless Wireless, digitalno platformo in vmesnik GO! 2025, kot primer skupnega digitalnega dostopa do čezmejnega območja.

Prispevki niso bili zasnovani kot splošne predstavitve programa GO! 2025, temveč kot orodja za odgovarjanje na vprašanja, ki so izšla neposredno iz dela Skupščine. Takšen pristop v ospredje postavlja primerjavo med neposrednimi izkušnjami, razpoložljivimi podatki in strokovnim znanjem. To je tudi metodološko načelo celotnega procesa: izkušnje, zbrane na prvem srečanju, preoblikovati v vprašanja za poglobljeno obravnavo ter s pomočjo dokazov oblikovati trdnejše ocene.

Od dokazov do skupnih ocen

V drugem delu srečanja so udeleženke in udeleženci ponovno prevzeli osrednjo vlogo v okviru World Caféja ter strukturiranega procesa pregleda in vrednotenja, organiziranega v treh tematskih omizjih: Gospodarstvo in turizem, Civilna družba in skupnost ter Kultura in ustvarjalnost.

Navzkrižno delo med omizji je omogočilo izmenjavo pomembnih ugotovitev in kritičnih vidikov, opredeljenih na prvem srečanju, ter zbiranje novih prispevkov tako udeleženk in udeležencev iz drugih skupin kot prisotnih strokovnjakov. Vsako omizje je nato ponovno pregledalo in dopolnilo ugotovitve ter začelo vodeno vrednotenje na podlagi skupnih meril.

Čezmejno sodelovanje, ki je bilo na prvem srečanju obravnavano tudi v okviru posebnega omizja, je v tej fazi predstavljalo skupno perspektivo vseh treh tematskih področij. Pri vsaki prednostni nalogi je razprava omogočila poglobljen razmislek o tem, kaj je treba na obeh straneh meje dejansko deliti, usklajevati ali spremeniti, da bi lahko dosežki GO! 2025 tudi v prihodnje ustvarjali vrednost.

Proti tretjemu srečanju

Z drugim srečanjem je Skupščina vstopila v osrednjo fazo procesa: od izkušenj k dokazom in od dokazov k skupnim ocenam.

Naslednji korak bo namenjen preoblikovanju teh ocen v konkretne predloge in priporočila za prihodnost čezmejnega območja. Cilj ni le razumeti, kaj je GO! 2025 ustvaril, temveč tudi opredeliti, katere izkušnje, mreže, storitve in oblike sodelovanja lahko postanejo trajna zapuščina Evropske prestolnice kulture.

ISIG spremlja proces v okviru dejavnosti spremljanja in vrednotenja GO! 2025 ter prispeva k metodološkemu načrtovanju in facilitaciji Skupščine občanov.